Organizacija civilne družbe v kateri se združujejo lastniki razlaščenega premoženja odvzetega v komunističnem režimu po II. svetovni vojni.

  Razlaščeno premoženje se vrača na osnovi:

• Zakona o denacionalizaciji (ZDEN) – sprejet 3. novembra 1991
• Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
• 17. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah sprejete od Generaln skupščine Združenih narodov 10. decembra 1948.

  ZLRP je bila ustanovljena na Ustanovnem občnem zboru dne 5.6.1990.

4. Člen Pravil o organiziranosti in delovanju ZLRP navaja:

Prizadevali si bomo:

• za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in človekovega dostojanstva,
  za odpravo krivic, ki so bile storjene državljanom s prisilnim odvzemom njihovega zakonitega premoženja,

• za vrnitev prisilno odvzetega premoženja in lastninskih pravic lastnikom, njihovim potomcem in drugim pravnim naslednikom,

• za plačilo oz. nadomestilo t.j. pravično odškodnino za razlaščeno premoženje po načelu moralne in materialne pravičnosti in poštenosti,
  za prepoved prodaje razlaščenega premoženja drugim fizičnim in pravnim osebam,

• za splošno pomoč lastnikom razlaščenega premoženja pri urejanju premoženjsko pravnih zadev v okviru teh pravil,
  za formiranje državne – vladne institucije za reševanje razlastitvene problematike,

• za opozarjanje državnih institucij, kakor tudi javnosti in zainteresirane oškodovance na možne zlorabe dosedanjih družbenih lastnikov v času, ko veljajo še obstoječi zakoni,

• za to, da je privatna lastnina temeljna človekova pravica vsake napredne države in da nihče nima pravice odvzeti lastnine lastnikom in njihovim potomcem, ki so jo zakonito pridobili, ne da bi prejeli pravično odškodnino,

• za izvajanje Zakona o denacionalizaciji.

Opomba:
Ta načela so bila sprejeta leta 1990 in so popolnoma primerljiva s priporočili Resolucije Sveta Evrope št. 1096, ki je bila sprejeta leta 1996.

Na plebiscitu za samostojno državo Slovenijo 23.12.1990 se je ZLRP javno opredelila za dodatna načela in jih zapisala v sledeči obliki:

• ta odločitev, dolgo in težko čakana, je izpolnitev našega intimnega osebnega dolga našim prednikom, ki so žrtvovali vse za poštenost in pokončnost.

• Ta odločitev je izpolnitev našega dolga našim prednikom, nosilcem ne dočakanega slovenstva.

• Ta odločitev je naš prispevek slovenski obči spravi in odpravi vseh preteklih krivic med živimi Slovenci doma in v tujini.

• Ta odločitev je naša izpolnitev dolga prihodnjim rodovom, da bodo spet spoštovana prava merila slovenske poštenosti, klenosti in pridnosti, kjer bo prostor za slovensko narodno zavednost, pokončnost in pripadnost.

• Ta odločitev je jamstvo, da se preteklo gorje ne bo nikdar več ponovilo, da bo naše življenje spet vredno življenja.

• Ta odločitev je poroštvo, da bomo Slovenci spoštovan narod Evropske in svetovne družine narodov.

S to odločitvijo se dokončno odpovedujemo brezumju preteklega časa, v državi Slovencev pa bosta človekovo dostojanstvo in njegove osnovne pravice nedotakljivi.