Spoštovani gospod predsednik!

Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) Vas ponovno, urgentno, seznanja z nujnostjo ukrepanja oz. takojšnjega dogovora o vzajemnosti med Slovenijo in Hrvaško, z njenim političnim vodstvom, saj bi šele na podlagi priznane vzajemnosti bilo omogočeno vračanje nacionaliziranega premoženja, ki se nahaja v obeh državah. Čeprav smo Vas že februarja 2009 in januarja 2010 z dopisoma oz. povzetkom kronologije seznanili z nerešenim problemom, ki je nastal s sprejetjem diskriminatorne novele ZDEN-B leta 1998 v Državnem zboru RS in zaradi hrvaške diskriminatorne politike, ki noče vračati nacionaliziranega premoženja tujim državljanom, smo zaman pričakovali, da boste ustregli naši prošnji in to tematiko (vzajemnost) obravnavali na eni od vladnih sej.

Izgleda, da je obveza države, da ZDEN iz leta 1991 dostojno zaključi, za vlado postranska stvar, kar potrjuje tudi Vaš molk, saj nam na obe pismi niste niti odgovorili.

Mnenja smo, da bi bil nujen razgovor predstavnikov ZLRP z Vami o vseh odprtih vprašanjih denacionalizacije, saj »hrvaški« problem ni edini problem po 20 letih izvajanja ZDEN.

Ste, gospod predsednik, že kdaj pomislili, da lahko čas teh škandaloznih 20 let štejemo za čas petih (5) svetovnih vojn«! ?

Razlaščencem je dovolj, ko vidijo in slišijo, kako se slovenski politični vrh druži, rokuje in pogovarja z izbrisanimi, istospolnimi, Romi in najemniki v denacionaliziranih stanovanjih, ki slovenski javnosti in mednarodnim institucijam glasno sporočajo, kako so diskriminirani in da jim je »dovolj čakanja« ter pričakujejo, da se jim bo za »krivice« opravičila vsa mednarodna in še posebej slovenska javnost.
Nasprotno pa morajo razlaščenci že 20 let prenašati »delitev miloščine«, s katero država deklarativno odpravlja storjeno zlo, ki še danes ni končano.

Ker imajo vrednote, kot so pravna država, demokracija, človekove pravice, enakost pred zakonom itd. v Evropski skupnosti poudarjeno vlogo, je dolžnost države, da preneha z nadaljevanjem ideološkega boja z zaplenjenim premoženjem, kar pa naj bi veljalo tudi za Hrvaško, ki željno čaka na članstvo v EU.

Gospod predsednik Pahor, iz medijev smo seznanjeni, da se boste 31. julija 2010 ponovno sestali s predsednico hrvaške vlade gospo Jadranko Kosor, in to v Bohinju.

Prosimo (in pričakujemo), da boste v program razgovora vključili tudi vprašanje obojestranskega vračanja nacionaliziranega premoženja oz. takojšnjo ureditev vzajemnosti med obema državama.

S spoštovanjem in pozdravi