Spoštovani gospod predsednik!

Predsedstvo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije želi slovensko vlado ponovno opozoriti na odprt problem (ne)vzajemnosti med Slovenijo in Hrvaško za priznavanje pravic iz denacionalizacije.

Kratek povzetek kronologije:

S sprejetjem Zakona o denacionalizaciji ZDEN (29. november 1991, Ur.l. RS št. 27/91) in izvajanjem Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS, je bila v Sloveniji uzakonjena poprava vrste političnih , pravnih, moralnih in materialnih krivic totalitarnega komunističnega režima.

ZDEN je v 9. členu določal, da je denacionalizacijski upravičenec vsakdo, ki je bil ob odvzemu premoženja jugoslovanski državljan. Tako se je člen tudi izvajal do sprejetja Novele ZDEN (ZDEN-B) 7.11.1998 v Državnem zboru RS, ki se zdaj glasi: »Če je imela fizična oseba iz 3.,4. in 5. člena tega zakona na dan 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica priznana tudi slovenskemu državljanu v državi, katere državljan je sedaj upravičenec. Po členu 27 ZDEN-B velja noveliran zakon za vse postopke, ki do 7.11.1998 še niso bili pravnomočno končani.«

Republika Slovenija je po ZDEN hrvaškim državljanom (pretežno so to bili Slovenci) vračala podržavljeno premoženje od decembra 1991 do novembra 1998, ko je bila sprejeta Novela ZDEN-B, nato pa prenehala, ker Hrvaška (še do danes) ne vrača odvzetega premoženja slovenskim državljanom.
To je groba kršitev človekovih pravic do zasebne lastnine, ki jo zagotavljata tako Ustava RS, kot tudi Ustava Hrvaške

Hrvaška je sicer sprejela Zakon o naknadi za imovinu odvzetu za vrijeme jugoslovenske komunistične vladavine, tudi za vračanje tujcem, torej tudi slovenskim državljanom, vendar pod pogojem, če obstaja za to meddržavna pogodba ali sporazum. Ker take pogodbe ali sporazuma med  Slovenijo in Hrvaško ni in ker zato ni vzajemnosti (recipročnosti), sta si obe državi umili roke na škodo nič krivih denacionalizacijskih upravičencev, namesto da bi pereč problem že zdavnaj korektno rešili.

Večje pravne, politične in človeške bizarnosti si ne more nihče zamisliti. Z ene in druge strani nekdaj medrepubliške meje so ljudje 45 let živeli pod istim gospodarjem, ki jih je (o)ropal in tega stanja še vedno ni konec – v Sloveniji in na Hrvaškem že sramotnih 18 let!

Zaradi Zakona o naknadi…., ki razlikuje med hrvaškim in tujim upravičencem, je Ustavno sodišče R Hrvaške že 23.4.2000 sprejelo sklep, da za leto dni podaljša rok, v katerem bodo s spremembami Zakona o naknadi… ukinjene tiste določbe tega zakona, ki tujim fizičnim osebam ne dopuščajo vlaganja denacionalizacijskih zahtevkov za vrnitev odvzetega premoženja (dopis MZZ z dne 10.8.2000)

V začetku leta 2006 so hrvaški mediji poročali, da se pripravlja nova sprememba zakona, ki bi odpravila diskriminacijo na podlagi državljanstva (dopis MZZ z dne 27.10.2006).

V začetku leta 2008 so prav tako hrvaški mediji poročali, da je Upravno sodišče Hrvaške odločilo, da se nacionalizirana lastnina (zgradba z nekaj stanovanji v središču Zagreba) vrne gospe Zlati Ebenspanger – brazilski državljanki židovskega rodu.
Ob tem je Upravno sodišče Hrvaške  sprejelo pravno stališče premoženjsko – upravnega oddelka omenjenega sodišča, da imajo tujci pravico do vrnitve odvzete lastnine ne glede ali obstaja mednarodni sporazum med državami tujcev – upravičencev do vrnitve premoženja na Hrvaškem – in Republiko Hrvaško.

Tudi Ministrstvo za pravosodje RS poudarja (dopis z dne 5.5.2005), da je Ustavno sodišče del besedila »na podlagi meddržavne pogodbe« z odločbo UI 326/98 razveljavilo tako, da se za vračilo podržavljenega premoženja v RS prizna že dejanska vzajemnost in ni potreben poseben meddržavni sporazum.

Zaradi takih stališč – če so zapisana in izrečena z vso resnostjo in politično odgovornostjo na obeh straneh – v Združenju ne vidimo nobenih ovir za sklenitev vzajemnosti med Slovenijo in Hrvaško prav zdaj, ko začenjata državi urejati tudi druge odprte probleme.
Na ta način bi bila odpravljena očitna diskriminacija nekaterih državljanov v obeh državah, pridobljeno pa bi bilo njihovo zaupanje v delovanje pravnih držav.
Poudarjamo, da bi nadaljnja nepripravljenost obeh držav za ureditev tega problema imela neprijetne posledice za obe državi saj denacionalizacijski upravičenci in njihovi dediči napovedujejo tožbe za nevrnjeno oz, izgubljeno premoženje.

Dovolite, da Vas spomnimo, da je EU že jeseni 1999 na pogajanjih s Slovenijo odprla vprašanje nediskriminacije v procesu denacionalizacije.
Čeprav vprašanje po mnenju slovenskih pogajalcev ni spadalo v širitvena pogajanja, je petnajsterica v okviru pogajanj o poglavju prostega pretoka kapitala posebej izpostavila izvajanje  načela iz pogodbe o EU , ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi nacionalnosti.
EU je nediskriminacijo v procesu denacionalizacije omenila v povezavi z odpravljanjem ovir pri pravici tujcev do nakupa nepremičnin v Sloveniji, zato je Slovenijo pozvala, naj predloži ustrezno spremembo nacionalne zakonodaje, da bo do vstopa v skladu s skupnim pravnim redom.

Pri tem pa je EU v skupnem pogajalskem izhodišču še zapisala: »Ta zahteva se nanaša tudi na načelo nediskriminacije v procesu denacionalizacije«.

Zaradi nevdržnega in diskriminatornega pravnega stanja, se denacionalizacijski upravičenci obračamo na Vlado RS s prošnjo in zahtevo, da v program pogajanj s Hrvaško vključi tudi zahtevano vzajemnost ali sporazum.
Le tako se bo nadaljevalo prekinjeno vračanje premoženja ter odpravilo diskriminatorno obravnavanje upravičencev pred in po letu 1998, državi pa bi poravnali politični, moralni in materialni dolg do žrtev komunističnega režima.

Obveščamo Vas, da smo na ta odprt problem ponovno opozorili komisarja za širitev EU gospoda Olli Rehna z dopisom, ki ga prilagamo.

Spoštovani gospod predsednik Vlade RS,
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije Vas s tem dopisom in priloženim gradivom seznanja z odprtim problemom ureditve vzajemnosti s Hrvaško glede vračanja po letu 1945 odvzetega premoženja in Vas prosimo, da ga Vlada RS z vso resnostjo obravnava.

S spoštovanjem in pozdravi