Spoštovani razlaščenci!
Ker se vse bolj bliža čas oddaje dohodnine, boste v tem tekstu dobili odgovore na vaša pogosta vprašanja v zvezi s plačilom davka na obresti od obveznic SOD.
Predlagamo pa vam, da vložite ustavno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. točke 71. člena Zakona o dohodnini –(Novela), kar pa nikakor ne pomeni, da ste s tem oproščeni letošnjega plačila davka od 50 % zneska obresti na obveznice.
Ljubljana, 17.2.2006
PLAČILO DAVKA OD OBRESTI NA OBVEZNICE SOD
IN ENAKOST PRED ZAKONOM
(gradivo za udeležence tiskovne konference
Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, dne 19.12.2005)
Z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh), ki bo stopila v veljavo 1.1.2006, bodo denacionalizacijski upravičenci oproščeni plačila davka od 50% zneska obresti na obveznice SOD. Polovična oprostitev je kompromis med vladnim predlogom popolne oprostitve in nasprotnim stališčem opozicije, ki je vladnemu predlogu očitala kršenje načela enakosti pred zakonom. Po mnenju opozicije naj bi namreč enakost pred zakonom zahtevala, da so vsi prejemniki obresti enako obremenjeni z davkom.
1. Pomen enakosti pred zakonom
Enakost pred zakonom ne pomeni, da mora zakon vsem dodeljevati enake pravice oziroma obveznosti, temveč da mora zakon dodeljevati enake pravice oziroma obveznosti tistim, ki so v enakem položaju glede na namen konkretnega zakona.
2. Namen Zakona o dohodnini
Namen ZDoh je obdavčitev realnega dohodka, torej obdavčitev vrednosti, ki pomeni povečanje premoženja davčnega zavezanca. Odškodnina, to je nadomestilo vrednosti za stvar, ki je bila lastniku odvzeta, ni dohodek, ker ne povečuje lastnikovega premoženja.
3. Namen obresti na obveznice SOD
Opozicija trdi, da so obresti na obveznice SOD običajen dohodek, kot če bi upravičenci denar vložili v banko. Takšna primerjava ni utemeljena, ker denac. upravičenci niso prostovoljno prepustili svojega premoženja, ampak jim je bilo to odvzeto proti njihovi volji. Kjer je bilo to mogoče, se je po ZDen odvzeto premoženje vrnilo v naravi. Če to ni bilo mogoče, so se upravičenci morali sprijazniti s plačilom odškodnine pod pogoji, ki jih je določil ZDen: izročitev obveznic, obrestovanih po 6%, izplačljivih v dvajsetih letih. Za upravičence obresti na te obveznice očitno niso dohodek, saj so namenjene odškodovanju za čas čakanja na izplačilo odškodnine. Obresti na obveznice so del odškodnine. Iz tega sledi, da z oprostitvijo plačila dohodnine načelo enakosti pred zakonom ni kršeno, ker so upravičenci glede na namen ZDoh (obdavčitev dohodka) v drugačnem položaju kot bančni varčevalci.
4. Ali so obresti na odškodnino res »enake« najemnini?
Opozicija trdi, da je upravičenec-imetnik obveznice z davčnega vidika v enakem položaju kot upravičenec, ki mu je bila hiša vrnjena v naravi in jo zdaj oddaja v najem. Ker je najemnina obdavčen dohodek, bi morale biti - tako pravi opozicija - po analogiji obdavčene tudi obresti na odškodnino. Primerjava ni utemeljena. Prvič, upravičencu izročena obveznica ni odškodnina, temveč zgolj obljuba, da bo odškodnina v prihodnosti izplačana. Drugič, ZDen upravičencem ne zagotavlja odškodnin, ki bi ustrezale polni (tržni) vrednosti odvzetega premoženja (npr. nepremičnine). Prisojene odškodnine ne odražajo realne vrednosti odvzetih nepremičnin, zato tudi obresti ne morejo biti ekvivalent najemnini za premoženje, ki ni bilo vrnjeno v naravi.
5. Finančne posledice oprostitve
Opozicija trdi, da bo proračun zaradi oprostitve prikrajšan za 25 milijard tolarjev. Stališče opozicije ne upošteva, da je pomemben, če ne celo pretežen del izdanih obveznic že prodan in danes v lasti institucionalnih vlagateljev, kot so banke in vzajemni skladi. Za njih oprostitev seveda ne velja.
Ljubljana, 19.12.2005