Evropska unija se veliko ukvarja s kmetijsko politiko svojih članic. Priporoča jim strategijo, pomaga pri gospodarjenju in daje kmetom različne subvencije. Pri tem pa pozablja na lastnike gozdnih površin, še posebno v tranzicijskih deželah, ki postajajo pridružene članice Evropske unije. V teh deželah je po padcu Berlinskega zidu prišlo do spremenjenih političnih razmer. Nekdanje plansko gospodarstvo postaja tržno gospodarstvo in zasebna lastnina je zopet dobila svojo pomembno vlogo. Tako se v teh deželah, po restituciji, državni gozdovi vračajo bivšim lastnikom. Lastniki so dolžni z njimi gospodarno upravljati in upoštevati ekološke zahteve.

Znano je, da je v današnji dobi cena lesa veliko prenizka, dokaj visoko pa je plačilo za delo v gozdovih, ki je zahtevno in nevarno. Ob vremenskih ujmah ima lastnik gozda včasih več stroškov kot iztrži za les. Zato je potrebno, da imajo gozdni lastniki, še posebno visokogorski, nek dodaten prihodek, ki ga potrebujejo za uspešno gospodarjenje na gozdnih površinah.

Ta dodaten dohodek je možno dobiti od ekolovnega turizma, ki ga evropske demokratične dežele že od nekdaj imajo. V tranzicijskih deželah pa lov kot gospodarska panoga še vedno ni v rokah gozdnega lastnika, temveč v rokah države oziroma lovske organizacije. Pri nas je lov še vedno trdnjava nekdanjega režima, zato lastniki gozdov zahtevamo, da se take »trdnjave«, ki v bistvu predstavljajo stare privilegije, poderejo in pride lov ponovno v roke lastnika gozdnih in kmetijskih zemljišč.

Kot predstavnica Združenja gozdnih lastnikov in lovskih upravičencev Slovenije pozivam gozdne lastnike v tranzicijskih deželah, da si čim preje mogoče zopet priborijo lovsko pravico, ki pripada lastniku, oziroma je vezana na lastnino zemljišča. Naše Združenje si že več let prizadeva, da lovska zakonodaja v Republiki Sloveniji postane evropsko primerljiva. Kot prvo točko zahtevamo restitucijo lovišč iz leta 1945-46 . Do takrat je bila namreč lovska zakonodaja tudi v Sloveniji popolnoma urejena. Lastniki od 115 do 200 ha lovne površine so imeli lastna lovišča, ki so jih bodisi uporabljali sami ali dajali v zakup. Površine manjših lastnikov so se združevale in je nastajalo tako imenovano »zloženo lovišče«, ki se je prav tako lahko dajalo v zakup. Šlo je torej za zakupniški lovski sistem, katerega zahtevamo tudi danes. Divjad je po evropski lovski zakonodaji nikogaršnja lastnina (res nullius ) in postane lastnina tistega, na katerega zemljišču pade. Na kratko povedano, gre za znana dejstva, ki jih evropska zakonodaja že od nekdaj pozna in spoštuje (Avstrija, Nemčija, Danska).

Deželam, ki so se znašle pod komunističnim sistemom pa je bila odvzeta privatna lastnina in s tem tudi lovske pravice. Ker pa je danes že skoraj 80% gozdov Slovenije v privatnih rokah, je potrebno nemudoma urediti v skladu s tem tudi lovsko zakonodajo.

Ob vsem navedenem pričakujemo, da bo Evropska unija z razumevanjem vzela na znanje naše pobude, za kar se naša civilna organizacija že v naprej zahvaljuje. Pri lovski zakonodaji ne gre le za dodaten dohodek lastnikom gozdov, pač pa za spoštovanje zasebne lastnine, ki je ena osnovnih človekovih pravic. Ekolov prispeva k turističnemu razvoju celih pokrajin in nudi nova delovna mesta.

Predsednica:      
Inka Stritar, prof.